Že od nekdaj rada držim v rokah knjige in jih prebiram. Vedno bolj me zanimajo tiste starikave, ki jih lepilo ali vrvica komajda še držita skupaj. Nekaj na tistem rumenkastem papirju in starikavem vonju me potegne v svet domišljije in čarobnosti, ne glede na moja leta, ne glede na moj socialni status.
Pravzaprav me je z leti obsedla še ena zanimiva knjižnja zadeva: besede. Cepim jih, sestavljam nove, jih premetavam, iščem izvore, si beležim kakšne, ki so mi še posebej všeč... Ena od takih besed je 'prostranost'. Vsakokrat, ko pomislim nanjo ali jo izgovorim, se mi razširijo pljuča, pred menoj se odpre ves svet! Začutim svobodo, neomejene možnosti, lahkotnost. Kot da bi stala na konicah prstov in naslednji trenutek poletela.
Danes sem hvaležna za knjige, tiste, v papirnati obliki, ki me s svojim vonjem znova in znova zvabijo v svoj objem ter za besede, ki mi bogatijo življenje in domišljijo. In naj bo danes ta objava posvečena eni (sedaj že) drugošolki Oji, ki mi je prav z izbranimi besedami polepšala lanskoletne šolske dni. Pogrešam jih!
Vprašanje št. 4:
Imate tudi vi 'svojo' besedo, ki vas navdihuje ali prebudi vašo domišljijo? Zakaj se vam zdi nekaj posebnega?
PS: Vprašanje je del igre 'Čas zahvaljevanja, čas obdarovanja'. Pridružite se nam! (Pravila igre najdete v tej objavi, ostala vprašanja pa v vseh decembrskih objavah). Poveselite se z nami!