Narava je polna daril. Eno od teh je les – lahko ga uporabimo na različne načine, v različnih oblikah in kompozicijah. Tu, v Avstriji, se mi še posebno zdi, da je življenje z lesom postalo tradicija, hvalnica naravi in umetnost.
Les je nekaj posebnega, saj ti da občutek domačnosti, topline in udobja. Kot da se stisnemo v objem matere Narave.
Tu so ljudje stopili še korak dlje. Polni domišljije in ljubezni do Narave, so se z lesom poigrali, izrezljali iz njega drobne detajle, ga pobarvali, začeli graditi in sestavljati iz njega skoraj nemogoče stvari… Najdemo ga povsod. Les je tu postal del vsakdanjega življenja.
Hiše, ograje, igrišča, pohištvo, kolesa, čevlji, sklede, posode… Toda te stvari niso samo izdelane iz lesa – postale so izrezljana, dekorirana umetniška dela. Z osebnim pristopom postane vsak kos lesa več kot le kos iz lesa. Postane pripovedovalec zgodb, izraz občutkov in ples naravnih sil. Les ti dovoli, da se igraš z njim, toda ne dovoli ti, da počneš z njim kar koli. Daje ti svobodo in meje. Daje ti veliko, toda ne vsega.
Še vedno ga moraš poslušati, ga imeti rad in skrbeti zanj. Še vedno moraš spoštovati njegovo naravo in ga pravilno uporabiti.
Les je kot živo bitje. Lahko ti zaradi njega zapoje srce, če zanj skrbiš in ga ceniš. Ali pa v nekaj minutah popolnoma izgori, če ga na grd način izrabiš. Vedno imamo izbiro, kako bomo cenili druge, kako bomo cenili kar koli na svetu. V našem Laboratoriju smo izbrali harmonijo, lepoto in spoštovanje. Pa vi? Vas je umetnost lesa tudi kaj naučila za življenje?