Kaj je šola

Ponovno obujeni stari časi, otroci, oblečeni kot nekdaj... in prvi šolski dan. Sprašujem se, kaj je pomenilo učenje nekoč in kaj nam pomeni danes...

Je šola danes privilegij ali breme? Je veselje ali moderen način trpinčenja?

Ali danes cenimo dar učenja?

Šola je precej več kot le šola. Je darilo znanja, skrivnosti, vznemirjenja, zgodb, ki nam pomagajo (od)rasti, učiteljev pisanih značajev in vzgledov, sošolcev, ki izzivajo naša čustva in odločitve, je darilo prijetnega ali neprijetnega okolja, hrupnih in umirjenih trenutkov, svobode in omejitev.

Šola je veliko več kot je bila pred leti, toda mi se zataknemo na majhnih nepomembnostih in se izgubimo, še preden opazimo, koliko priložnosti se najde v šoli za učenje in doživljanje večjih življenjskih lekcij.

Kaj če bi to šolsko leto začeli drugače? Stopimo korak nazaj, učimo se iz preteklosti in poglejmo na šolo iz distance – da bi videli širšo sliko, da bi razumeli širši pomen šole – vsi mi: tako otroci, učitelji kot starši.

Uživajte na novem potovanju in ostanite mirni!

Izberi smer

Križpotja so zanimiva, če v rokah nimaš zemljevida in če ne veš točno, kam greš. So dnevi, ko preprosto živiš iz trenutka v trenutek. Čakaš, da se bo kaj zgodilo samo od sebe, da boš zaživel svoje sanje... do konca svojih dni. 

Navdih št.10 v času zahvaljevanja, v času obdarovanja: izberi smer.

Čeprav se sliši čudovito, pa moraš na koncu vendarle izbrati svojo smer. Nekateri nikoli ne odpotujejo, ker se najbolje počutijo doma, pa čeprav jim tam marsikaj ni všeč. Nekateri se ustavijo na prvem križpotju in tuhtajo, tuhtajo, tuhtajo kam zaviti. Čakajo, da se bo nekdo drug odločil namesto njih.

Zame pa je pogum, da uporabiš svojo pamet, svoje noge in se odločiš, da greš. V smer, ki jo izbereš.

Naj vas v novem letu noge in glava ponesejo čim dlje!

*

PS: moja darila (fotografije iz objav) lahko svobodno delite naprej. Če jih ne morete shraniti s te spletni strani, si jih boste lahko shranili in/ali delili preko FB strani: CreatissimoLab FB stran.  Veselim se druženja z vami!

Premikanja

Včasih obtičim. Zataknem se ob kakšen problem in se ukvarjam z njim v nedogled. Mrcvarim ga, mrcvarim sebe, kopljem po njegovih globinah in se jezim, ker se nič ne zgodi. Pozabim pa, da vse okrog mene teče mimo, teče s tokom naprej. Ko obtičiš, imaš le malo časa, da greš naprej, drugače padeš.

Navdih št.8 v času zahvaljevanja, času obdarovanja: premikaj se!

Želim vam, da se spustite skozi leto in skozi življenje s tokom. Ne zataknite se predolgo na čereh, ki vas ovirajo na poti. Premikajte se, četudi počasi. Naj bo vaša vožnja skozi dni poučna, razgibana in barvita!

Pogumno naprej!

*

PS: moja darila (fotografije iz objav) lahko svobodno delite naprej. Če jih ne morete shraniti s te spletni strani, si jih boste lahko shranili in/ali delili preko FB strani: CreatissimoLab FB stran.  Veselim se druženja z vami!

Vedno tu

"Naša dolžnost je, da izboljšujemo kvaliteto življenja, ne samo, da zavlačujemo smrt." - Hunter Doherty Patch Adams

Ko sem slišala za Robina Williamsa in njegovo žalostno slovo, se je moj svet za nekaj časa ustavil. Potopila sem se globoko vase, kjer so me čakale pritajene zgodbe iz moje preteklosti. In tako je prišel dan, ko so se ponovno prebudile...

Fantič iz mojega otroštva, najsrečnejši otrok iz naše soseščine. Vedno nasmejan, poln življenja, ki je vedno poskrbel, da je bilo življenje drugih za odtenek svetlejše. In potem, nekega dne, ga ni bilo več. Samomor. Pri trinajstih. In velika bolečina v mojem srcu.

Leta so tekla. Najlepša leta mojega življenja sem preživela v prijetni družbi fanta, ki mi je veliko dal. Spravljal nas je v smeh, nas učil ljubiti življenje in izkoristiti trenutke, in bil naš vodnik v duhovno življenje, ki se osredotoča na druge. Bil je moja inspiracija – da živim bolje, da delam bolje. In potem, nekega dne, ga ni bilo več. Rak. Pri dvajsetih. In velika bolečina v mojem srcu.

Na nek način je bil zame Robin Williams odraz teh dveh oseb. Tudi on je 'izžareval' nekaj takega kot sem lahko videla pri mojih dveh prijateljih. Pomagal mi je, da sem občutila prisotnost mojih dveh prijateljev v srcu – vedno sta bila tu, zelo živa, zelo resnična.

Mislim, da so bili vsi trije del moje poti v likovno terapijo. Že od nekdaj je bila v meni potreba pomagati drugim, da bi bili, kdor resnično so. Pomagati tihim, depresivnim, žalostnim, 'veselim', zlorabljenim, revnim… Bili so moji učitelji in bili so moji klienti. Bili so moja motivacija in moja inspiracija.

Tako sem izbrala pot z imenom likovna terapija. Toda današnji Svet se ne želi ukvarjati z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Preprosto zatisne oči in se pretvarja, da jih ni. In tisti, ki vseeno želijo pomagati, se počutijo, kot da se venomer bojujejo z mlini na veter. Lačni sistem je od mene hotel le denar, pomoči ne. Tako je morala moja življenjska pot zaviti v drugo smer. Odločila sem se, da bom denar raje vložila v delo z ljudmi, kot da ga pogoltne nikoli-dovolj-siti sistem. Sicer bo zato moje potovanje daljše in težje, toda likovna terapija bo za vedno ostala z mano, ne glede na vse. Tako kot moja pokojna prijatelja, Robin Williams in vsi tisti, s katerimi sem že delala na mojem potovanju. Vedno so tu. Zaradi njih se ne bom odpovedala stvarem, ki so zapisane v mojem srcu, verjetno že od dne, ko sem prišla na ta svet.    

Zato bi rada to objavo in spodnji video iz filma ‘Patch Adams’ (z Robinom Williamsom v glavni vlogi) posvetila vsem vam, ki sanjate o boljšem Svetu, boljših ljudeh in o stvareh, ki bi naše življenje naredile svetlejše, lepše. Naj vas video navdahne, da dajete, delate in čutite največ kar lahko, in se nikoli ne odrečete svojim sanjam, samim sebi.

"Ko zdravite bolezen, včasih zmagate, včasih izgubite. Ko zdravite osebo, vam zagotavljam, da zmagate vedno, ne glede na izid." - Hunter Doherty Patch Adams 

Čudovita tišina

Življenje rado izbira svoja pota.

Moja je življenje pred kratkim zasukalo v čisto drugo smer - na boljše, kot sem pričakovala. Čeprav se mnogokrat počutim kot na vlakcu smrti in sem po 'vožnji' čisto izžeta, me darila, ki jih prejemam na tem potovanju velikokrat puščajo brez besed. Očarano...
Spoznavanje novih ljudi, sijočih ljudi..., pobiranje navdihov v prekrasni naravi..., korakanje k tistemu, kar rada počne moja duša...

Zato, dragi prijatelji, naj se vam opravičim za dolgo tišino, ki se je naselila na to stran. Moje življenje potrebuje nekaj časa, da se udomači na novi poti, in da mi pusti do besede, da mi pusti deliti moje misli z vami...
Trenutno sem še vedno v fazi poslušanja. In klikanja. In spreminjanja. Samo jaz in popoln svet. Vse ostalo mora še malo počakati...

Upam, da se čim prej vrnem nazaj k 'vam', s svežimi novicami, svežimi idejami, s prevetreno dušo. Upam, da boste še tukaj, željni deliti svoje misli in mnenja z mano, deliti koščke svojega življenja, svojega srca.

Hvala za vašo potrpežljivost in zvestobo. Do tedaj pa vam želim... vse najboljše - iz srca.