Transparentna vrata

Predstavljajte si, da imate transparentna vrata. Ničesar ne skrivate, ni vas strah pred vlomilci, ni vidne ločnice med 'zunaj' in 'znotraj'.
Mislite, da je potreben pogum, da bi imeli takšna vrata? Mislim, da.

Predstavljajte si, da so to vrata do vašega srca... Transparentna, jasna, 'odprta'. Kako pogumno srce morate imeti, da ga pokažete celemu svetu! Ni veliko ljudi, ki to zmorejo.

Mislim, da obstaja rešitev za tiste, ki nimamo dovolj poguma, da bi izbrali transparentna vrata do srca. Lahko se odločimo za vrata, ki vabijo k nam, in ko ljudje potrkajo nanje, jih lahko povabimo naprej ali pa ne.
Izberite vrata, ki predstavljajo vas - majhna, velika, široka, okrašena, pobarvana, starinska... Takšna vrata bodo privabila ljudi, ki mislijo podobno kot vi, ki imajo podobne občutke, podobne vrednote. Lažje se bo odločiti ali jih boste povabili naprej ali ne, ko potrkajo na vaše duri. (Seveda bi bilo najboljše, da bi se urili v tem, da bi povabili noter vsakogar, toda za začetek je tudi to ena od možnosti za urjenje v pogumu, v zaupanju).
Osvobodite se strahu! In bodite ustvarjalni na poti iskanja vrat, ki bi vam najbolje ustrezala...

Tema foto-projekta 'Lepota je, kjer jo najdeš' meseca junija je bila: 'Vrata'.  Prepustite se navdihom še drugih blogerjev, ki so se lotili te teme, in poiščite njihove odlične posnetke in misli, zbrane na blogu Luzia Pimpinella. Uživajte in bodite pogumni!

Lov na zaklad

Res, tako rečem, ko jo mahnem na pot. Le jaz, moja radovednost in fotoaparat.

Tema meseca maja, za foto-projekt 'Lepota je, kjer jo najdeš', je bila: 'Na poti'. Noben problem zame, saj imam vedno, ko raziskujem znane ali neznane kraje s fotoaparatom v rokah, občutek, da sem na poti. Moj fotoaparat me vedno žene na pot!

In vsakič se mi zdi, kot da sem na lovu za zakladom - ne vem, kaj bom našla, toda vedno odkrijem kaj dragocenega, nekaj, kar mi napolni srce.

Barve pred dnevi na novo-odkritega bisera so me povlekle v neskončni klik-klik-klik. Tako biserne, tako pomirjajoče, tako posebne! Sprehod okrog jezera je bil kot globoka meditacija, opazovanje barv kot gledanje najboljšega filma, in petje raznovrstnih ptičev je bilo kot poslušanje najboljšega koncerta do sedaj! Le narava je lahko tako neverjetna ustvarjalka! Le narava je tako polna presenečenj!

Zato, pojdite, podajte se na pot, na lov za malimi ali velikimi zakladi! Osredotočite se na to, kar vas osrečuje, navdihuje in spodbuja, da hočete vedeti še več. Za vsakogar se najde zaklad!

PS: Potrebujete še kakšen navdih več, da vas spodbudi na pot? Potem si poglejte prispevke ostalih udeležencev foto-projekta #BIWYFI tu in se pustite zapeljati.

Zelenodežela

Tam nekje v Sloveniji je dežela, ki sem ji nadela ime 'Zelenodežela'. Zeleni so gozdovi, zelena so polja in travniki, celo reka je zelena...

Letos sem imela srečo, da sem par prostih dni ob koncu aprila preživela prav tu. Ravno pravi čas, da sem naravo ujela v vsej njeni zeleni veličini. Svetlo zelene, temno zelene, sap zelene, smaragdno zelene, rumeno zelene, olivno zelene, 'nešteto-drugih-imen' zelene... Zemlja je res ena velikanska umetnina!

Seveda je bilo nemogoče posneti le eno fotografijo v tem malem paradižu. Saj me poznate... - vse je treba videti, vse raziskati.

Igrati se z zamegljenimi ozadji in cvetočimi drevesi...

...in poležavati na sveže dišeči travi.

'Lepota je, kjer jo najdeš' - in jaz jo rada najdem v vsakdanjih, običajnih stvareh. Pomirjajo me, mi dajejo energijo in me navdihujejo. Velik del mojega življenja so...

Pa vi, imate tudi vi svojo 'zelenodeželo'?

PS: Ujemite še več foto-navdihov na temo 'Zelenega življenja' skozi oči drugih blogerjev na tejle povezavi:  Aprilski BIWYFI. Uživajte!

Čudoviti pobegi

Tema meseca februarja za fotoprojekt 'Beauty is where you find it' (#BIWYFI) je: Pobeg iz vsakodnevne rutine.

Pa naj najprej priznam, da se je moj največji pobeg zgodil tistega dne, ko sem spakirala kovčke in pobegnila v Avstrijo. Moja dopustniška potepanja po Avstriji pred leti so me pripeljala do kraja, kjer sem rekla, tu želim živeti. In sedaj sem tu.

Ko najdeš svoj košček pod soncem, ki ti pomeni vse, ni težko najti tudi tistega, kar te potegne iz vsakdanje rutine. 

Moji (čudoviti) pobegi iz vsakdanje rutine, vstran od glasnih otrok, vstran od prerivanja, akcije, stanja pripravljenosti..., se vrtijo v odmaknjenosti v naravi. V objemu gora in jezera. Tu se počutim varno, tu mi je lepo.

Vsak dan narava pokaže nov obraz, ki me očara. Vsak dan se veselim malih pobegov. Vsak dan sem hvaležna za vsak trenutek, ki ga lahko preživim tu, kjer mi zapoje srce. In letos je bil mesec februar neverjetno darežljiv, nepozaben!

Srčno upam, da so tudi vaši pobegi iz vsakdanje rutine navdihujoči, osvežilni in nepozabni. In če (še) ne, prisluhnite tihemu šepetu v vas, spakirajte 'kovčke' in si vzemite čas za odklop. Ne bo vam žal!

Zimski kokoni

'Lepota je tam, kjer jo najdeš' pravijo, in tako se imenuje tudi Nicolin mesečni foto-projekt na njenem blogu. Resnično verjamem, da lahko lepoto najdemo povsod, če le dovolj na široko odpremo oči in srce.

Beseda 'kokon' ima v svetu, ki je okoli mene, prav poseben pomen. Pri delu z otroki se dnevno srečujem z raznimi oblikami kokonov. Majhni šotori po kotih, skrivni prostorčki pod odejo, povsod-z-mano crkljanje z mehkimi igračkami… Všeč mi je kako ustvarjalni so otroci pri 'gnezdenju', pa naj bo to drevo ali najmanjša sobica v hiši. In ste opazili, kako spremenjeni pridejo otroci iz njihovega svetega prostora?!
Zima je ravno pravšnji čas za vadbo v kokončkanju. Ustvarjanje toplega in prijetnega prostora (ne glede kako stari ste) je dragoceno darilo, ki si ga lahko podarimo. Zato, čeprav niso ne mehka in ne prijetna, so tudi drva pred hišo lahko dober opomnik in simbol, da si je potrebno vzeti čas zase. Kar želim povedati je, da ne glede na to, kaj je za vas tisto pravo kokončkanje, vzemite si čas zanj in preizkusite ga! Uživajte!

*

PS: vse #BIWYFI2015 foto/besedne navdihe na besedo meseca januarja: 'Cocooning' lahko najdete tu.