Kulturna ura

Vzemimo si na dan kulture nekaj časa za kulturo, kakšno kulturno uro, mogoče. Meni ob besedi kultura na Prešernov dan pridejo na misel najprej knjige (in njihov omamni vonj), potem knjižna kazala, potem črke in šele nato ostalo (kar 'uradno' sodi pod kulturo).

Zakaj ne bi torej kakšno urico posvetili ustvarjanju? Mogoče prav ustvarjanju knjižnih kazal?

Nam je prišlo na misel, da bi na vrhu kazala zapisali inicialko imena lastnika kazala in jo okrasili. Na preostali del kazala pa bi (si) zabeležili (svojo) najljubšo misel, pesem, izsek iz knjige, da nas le-ta lahko vedno znova in znova razveseli in bogati.

Takole smo eksperimentirali z rdečim črnilom (za Ireno, Zaro in Nika)...
Pa vi?

Vonj po kulturi

Kadar koli slišim besedo kultura, mi najprej pride na misel knjiga: taka obrabljena, neštetokrat prebrana, dišeča in skrbno izbrana. Najlepša je tista, na roke napisana, okrašena, barvita in nenadomestljiva...

Knjige so mi všeč, ker si ob njih ustvarjam lastne podobe, lastne filme in v njih iščem zanimive besede, stavke, misli, s katerimi se še dolgo po tistem, ko je knjiga prebrana, poigravam - v glavi ali na papirju. In čeprav se Prešeren pritožuje:

Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: "Fej te bódi!" 

mi je prav všeč, da si s knjigami lahko svobodno razburkam lastno domišljijo in ji dam krila. Po svoje!  

A kako bi si želela preživeti dan kulture (ali pa kar vsak dan)? Vsekakor med dišečimi knjigami v knjižnici in morda celo s takšnim presenečenjem kot je tale - ob meni ljubi glasbi, veselju in spontanosti...:

Večkrat bi si morali dovoliti, da nas ustvarjalnost in domišljija odpeljeta po svoje, mar ne? Večkrat bi se morali predati ustvarjalnemu toku...

Kakšen dan kulture pa bi predlagali vi?