Brez besed

Te dni sem brez besed...

...včasih zaradi trenutkov, ki so tako lepi, da ne morem odpreti ust...

...včasih zato, ker rada poslušam tišino v bučnem življenju...

...in včasih preprosto zato, ker ne vem, kaj bi rekla.

Včasih zato, ker sem osupla nad (negativnimi) besedami, ki jih nekdo izreče... 

​

...včasih zato, ker mi nekdo ne pusti do besede...

... in včasih zato, ker ni nikogar, s katerim bi govorila...

Te dni se čudim, kaj vse je mogoče in ostajam brez besed. Čakam, da se izpraznijo ulice in prehodi. Čakam, da se zamenja pregreta, onesnažena energija. Čakam dopust... 

Mogoče je napočil čas, da zagrabim svoj fotoaparat in se brez besed odpravim na klikanje v tišini, kaj mislite? Kakšen nasvet?

Kolesje

Kot sem rekla... ena od mojih pomembnih dopustniških aktivnosti je kolesarjenje. Avstrija je odlična za to. Povsod boste našli kolesarske oznake, krasne kolesarske poti, zemljevide, ki vas bodo pripeljali do teh poti,... 'ni da ni'.

Čisto sem navdušena nad vsem! Počutim se kot otrok, ki uživa z vetrom v laseh...

​

Včasih si vzamem na dopust svoje kolo, včasih pa si ga sposodim kar tam. Izberete si lahko gorska kolesa, mestna, treking kolesa, velika, majhna, solarna...

​

Res je, rada imam kolesarjenje. In rada imam kolesarje. Navdihujejo me, zato se marsikdaj težko uprem temu, da jih ne bi fotografirala. Danes z vami delim eno izmed takih fotografij. To je moj prispevek za fotografijo tedna na Luzia Pimpinella blogu, tokrat na temo: 'dvoje'.

​

Ja: dve osebi, dve kolesi, dva psa, dva kolesarja v ozadju! No, zemljevid pa le eden ;). Uživajte v kolesju in kar tako naprej! Se kmalu spet vidimo! 

​