Karakterji

Ko se izgubljam v množicah ljudi, mi vedno vzbudijo pozornost takšne osebe, ki s svojim karakterjem izstopajo iz množice 'enakih'.

Včasih je to način, kako zaznamujejo prostor, v katerem so.

Včasih pa način gibanja, ki pritegne.

Morda si drznejo delati tisto, kar v nas vzbuja strah.

Ali pa nas pritegne način, kako obvladajo sami sebe, svoje telo.

Včasih nas pritegne njihov globok, brezčasen pogled.

Ali pa se preprosto uglasite med seboj.

Včasih jih vidiš, kako s svojo umirjeno naravo štrlijo iz množice.

Spet drugič njihova markantna osebnost izstopa kot sijoča zvezda.

Nekateri karakterji so tako močni, da jih opazimo v trenutku, toda jaz verjamem, da če dovolj dolgo ostanemo med ljudmi, lahko najdemo na vsakomur izmed nas vsaj nekaj fascinantnega.

Se tudi vi včasih 'zagledate' v karakterje, ki pritegnejo vašo pozornost in vas le-ti navdahnejo?

Ujeto

Če smo v prejšnji objavi govorili o stvareh, ki so za-vedno, je prav, da omenim še nekaj, kar ne more uiti našim očem, ko se udeležimo praznovanja v Avstriji.

Tradicionalna oblačila. Videti je, kot da je ta tradicija, ta stil neumrljiv. Zdi se, da so ta oblačila bila, so in bodo za vedno.

Na nek način so ujeta v času. Priležejo se v vsako časovno obdobje, leto, vsaki starosti in spolu.

Drobni detajli naredijo oblačila izvirna, osebna in kreativna.

Toda jaz verjamem, da ni samo to - da nas obleka naredi privlačne, tudi način, kako oblačila nosimo, je pomemben.

Ko se v njih počutimo udobno in sproščeno, postanemo celota - oseba, ki vzbudi pozornost in občudovanje drugih, mimoidočih.

Žarite!

Zasijete!

Tradicionalna oblačila nimajo starostne omejitve.

Prilegajo se mladim in starim, velikim in majhnim...

... in od glave do pete.

Poskusite jih kdaj - morda začarajo tudi vas!

Za-vedno

Nekatere stvari so za-vedno:

praznovanja (s stilom, seveda)...

osredotočanje na tisto, kar je pomembno...

pozornost z občutkom...

nasmehi...

in nasmehi, nasmehi, nasmehi...

veličina...

skromnost...

sijoča osebnost...

povezanost s koreninami...

dobra družba...

in povratek domov z zapolnjenim srcem...

Ne glede na leto, letni čas, starost... - nekatere stvari so za-vedno.

Kulturna ura

Vzemimo si na dan kulture nekaj časa za kulturo, kakšno kulturno uro, mogoče. Meni ob besedi kultura na Prešernov dan pridejo na misel najprej knjige (in njihov omamni vonj), potem knjižna kazala, potem črke in šele nato ostalo (kar 'uradno' sodi pod kulturo).

Zakaj ne bi torej kakšno urico posvetili ustvarjanju? Mogoče prav ustvarjanju knjižnih kazal?

Nam je prišlo na misel, da bi na vrhu kazala zapisali inicialko imena lastnika kazala in jo okrasili. Na preostali del kazala pa bi (si) zabeležili (svojo) najljubšo misel, pesem, izsek iz knjige, da nas le-ta lahko vedno znova in znova razveseli in bogati.

Takole smo eksperimentirali z rdečim črnilom (za Ireno, Zaro in Nika)...
Pa vi?

Z dušo

So kraji z dušo... ne glede na to, koliko ljudi pride tja, ne glede na to, koliko zmedenih misli se podi po zraku, ne glede na to, kaj delamo tam...

Duša tega kraja ostaja mogočna, čista, večna.

Rada obiščem taka mesta, rada se tja vrnem in preverim, če je tista silna energija še na istem mestu. Rada opazujem ljudi in njihove reakcije, ko se duša kraja dotakne njihovih src. Čarobno, osrečujoče!! Magnetna sila, ki te potegne k sebi, tako da ti ne preostane drugega, kot da se ji prepustiš.

Vesela sem, da ta silna energija izbere določene dele in kraje na Zemlji ter jih vzame za svoje, ne glede na to, kaj ljudje naredijo ali želijo. Nekateri kraji bi morali preprosto za vedno ostati v 'rokah' kreativne duše Narave!!

Ste tudi vi že bili kdaj na takem kraju, kjer ste začutili silo kreativne duše kraja?