Posts tagged #pogled vase

Proti? Mar res?

Pomislite še enkrat!

Mislim, da je življenje najboljša šola, v katero moramo hoditi. Lekcije, ki se jih moramo naučiti, obravnavamo ravno takrat, ko lahko dojamemo njihovo sporočilo. Tudi, ko mislimo, da ne bomo zmogli, vedno nekako preživimo, kajne?

Mati Tereza je nekoč rekla (nekaj takega): 'Nisem proti vojni. Sem za mir.' Sprva, so bile zame to le preproste besede, toda kasneje sem se odločila, da se jim bolj posvetim in skušam razumeti, zakaj jih je Mati Tereza izrekla na tak način.
Sedaj verjamem, da je stvar v energiji. V kar vložiš energijo, dobiš rezultat. Dejanja so energija, besede so energija, misli so energija. In če je ta energija res močna, se prelevi v strast.
In sedaj pomislite, kaj radi počnete s strastjo. Ste za nekaj ali proti nečemu?

Jaz sem prenehala vlagati energijo v vse proti čemer sem bila, ko sem videla mojega kolega, kako s strastjo in ognjevito se je boril s človekom, ki ga ni prenesel. Kritiziranje, dokazovanje, kaj vse je ta človek naredil narobe, osredotočanje na življenje človeka, ki ga ni maral in proti komur je bil… s takšno strastjo, da sem včasih pomislila, da bo eksplodiral (ali da bo dobil srčni infarkt). In potem sem začudena opazila, da je njegova strast proti temu človeku enako močna kot pri vseh tistih ljudeh, ki so tega človeka zagovarjali in dokazovali, da je naredil vse prav. Bili so na nasprotnih polih, toda energija, ki so jo usmerjali v tega človeka, je bila enako močna. Takrat sem končno doumela sporočilo besed, ki jih je izrekla Mati Tereza in se odločila, da začnem svojo energijo vlagati samo v to, kar si želim.
Seveda si še vedno ne želim vojne; toda ne dam ji več moči (energije), da bo tako lahko še naprej živela, obstajala in se bodo ljudje borili proti njej. Namesto tega vlagam podvojeno energijo v ljudi, dejanja in stvari, ki gojijo in širijo mir, harmonijo.  

Mogoče imate kljub temu še pripombe na to temo, toda: če ste iskreni do sebe in ste pripravljeni analizirati en dan, en samcat običajen dan vašega življenja ter odgovoriti na sledeče vprašanje: 'Koliko časa in energije vlagate v stvari, ki (bi) jih želite videti večkrat v svojem življenju, in koliko vložite v stvari, proti katerim ste?' Iskreno? Sedaj verjetno razumete smisel moje objave. Če ste utrujeni, prazni, jezni, vznemirjeni, zdolgočaseni…, potem veste, kam je šla vaša energija. Verjetno v stvari, ki jih nočete v svojem življenju, ki bi se jih radi znebili. Premislite!    

Zato, na začetku novega šolskega leta želim vsem učiteljem in učencem in njihovim staršem: prenehajte biti te nesmiselne bitke 'proti', in se raje osredotočite na tisto, česar si želite (videti) več. Izdelajte si vizualno tablo, če ste vizualni tip človeka. Izberite knjige, ki vas povlečejo v pozitivne (re)akcije. V ljudeh poiščite potenciale, v katere želite vložiti svojo energijo. Živite življenje in usmerite svojo energijo v vse, česar si želite več, tudi v šoli.  

Predstavljajte si, kaj bi sedem bilijonov ljudi lahko doseglo, če bi se vsi imeli radi in se spoštovali. Predstavljajte si. (A.D.Williams – Inside the Divine Pattern)

Utopija? Pomislite še enkrat!

In naj bo to šolsko leto eno najboljših v vašem življenju! Srečno vam želi CreatissimoLab!

O-ne-sposobljeni

V enem od eksperimentalnih muzejev so nam postavili izziv: sesti je bilo treba na invalidski voziček in se preizkusiti na ovirah, ki vsakodnevno čakajo osebe, ki voziček uporabljajo vsak dan - zares.

Kakšen izziv! Pa je bilo vse skupaj stisnjeno le na par kvadratnih metrov!

Te dni, pri učenju tujega jezika, pa sem si ogledala filme z vklopljenimi podnapisi za gluhoneme in pomislila, da moram eno od decembrskih objav posvetiti tudi tistim, ki skrbijo za vse, ki so kakor koli onesposobljeni v svojem življenju. 

No, lahko bi se razpisala o besedi o-ne-sposobljeni, ki sem jo namerno razcepila na delčke, a pustimo domišljiji svojo pot; namen objave je, da se danes zahvalim izumiteljem pripomočkov, ki nam pomagajo biti celota, in tistim, ki onesposobljenim stojijo ob strani dan in noč ter se takorekoč odpovejo lastnemu življenju.

Zahvaljujem pa se tudi vsem onesposobljenim, ker so mi velikokrat za vzgled, kako polno je treba živeti, kako je treba ceniti tisto, kar imamo in kar smo. Hvala!

Vprašanje št. 2:

Katera omejitev vas o-ne-sposablja v vašem življenju oziroma katere omejitve vas je najbolj strah? (In ste hvaležni, da imate zanjo pripomoček ali pa ste hvaležni, da celotni vaš jaz deluje brezhibno).

Moja omejitev so oči, ker ne vidim dobro. Včasih me je strah, da se bo vid slabšal in slabšal; jaz pa brez vida ne znam živeti! Vse bi dala, da bi bil moj vid spet jasen in čist!

Brez besed

Te dni sem brez besed...

...včasih zaradi trenutkov, ki so tako lepi, da ne morem odpreti ust...

...včasih zato, ker rada poslušam tišino v bučnem življenju...

...in včasih preprosto zato, ker ne vem, kaj bi rekla.

Včasih zato, ker sem osupla nad (negativnimi) besedami, ki jih nekdo izreče... 

...včasih zato, ker mi nekdo ne pusti do besede...

... in včasih zato, ker ni nikogar, s katerim bi govorila...

Te dni se čudim, kaj vse je mogoče in ostajam brez besed. Čakam, da se izpraznijo ulice in prehodi. Čakam, da se zamenja pregreta, onesnažena energija. Čakam dopust... 

Mogoče je napočil čas, da zagrabim svoj fotoaparat in se brez besed odpravim na klikanje v tišini, kaj mislite? Kakšen nasvet?

Posted on June 29, 2012 and filed under fotografija, misli, razno.