Za-vedno

Nekatere stvari so za-vedno:

praznovanja (s stilom, seveda)...

osredotočanje na tisto, kar je pomembno...

pozornost z občutkom...

nasmehi...

in nasmehi, nasmehi, nasmehi...

veličina...

skromnost...

sijoča osebnost...

povezanost s koreninami...

dobra družba...

in povratek domov z zapolnjenim srcem...

Ne glede na leto, letni čas, starost... - nekatere stvari so za-vedno.

Transparentna vrata

Predstavljajte si, da imate transparentna vrata. Ničesar ne skrivate, ni vas strah pred vlomilci, ni vidne ločnice med 'zunaj' in 'znotraj'.
Mislite, da je potreben pogum, da bi imeli takšna vrata? Mislim, da.

Predstavljajte si, da so to vrata do vašega srca... Transparentna, jasna, 'odprta'. Kako pogumno srce morate imeti, da ga pokažete celemu svetu! Ni veliko ljudi, ki to zmorejo.

Mislim, da obstaja rešitev za tiste, ki nimamo dovolj poguma, da bi izbrali transparentna vrata do srca. Lahko se odločimo za vrata, ki vabijo k nam, in ko ljudje potrkajo nanje, jih lahko povabimo naprej ali pa ne.
Izberite vrata, ki predstavljajo vas - majhna, velika, široka, okrašena, pobarvana, starinska... Takšna vrata bodo privabila ljudi, ki mislijo podobno kot vi, ki imajo podobne občutke, podobne vrednote. Lažje se bo odločiti ali jih boste povabili naprej ali ne, ko potrkajo na vaše duri. (Seveda bi bilo najboljše, da bi se urili v tem, da bi povabili noter vsakogar, toda za začetek je tudi to ena od možnosti za urjenje v pogumu, v zaupanju).
Osvobodite se strahu! In bodite ustvarjalni na poti iskanja vrat, ki bi vam najbolje ustrezala...

Tema foto-projekta 'Lepota je, kjer jo najdeš' meseca junija je bila: 'Vrata'.  Prepustite se navdihom še drugih blogerjev, ki so se lotili te teme, in poiščite njihove odlične posnetke in misli, zbrane na blogu Luzia Pimpinella. Uživajte in bodite pogumni!

S poti

Včasih najlepše trenutke v življenju najdemo, ko zavijemo s poti...

Le zemljevid moramo vzeti v roke, se podati na pot in se prepustiti raziskovanju.
Skrite zaklade naše dežele lahko najdemo povsod, če imamo le odprte oči, se prepustimo novim perspektivam in naredimo prostor za nove vtise.

Vaša dežela je (dobesedno) vaša dežela ali pa vaše telo... Dovolite si novo popotovanje v neznano, pa čeprav le za dan ali dva. Je vredno!

Kdo smo

Poslovili smo se od zime in sedaj je čas za novo potovanje, čas za rast. Nove dogodivščine čakajo na nas, nove priložnosti za rast. Katero pot boste izbrali? Kam boste odpotovali?

Plezanje je ena od možnosti. Vendar je odvisno, kako to naredimo in zakaj. Nekateri želijo doseči vrh in uživati v čudovitih razgledih. Nekateri želijo čutiti vsako mišico v svojem telesu in se s potenjem znebiti strupov. Nekateri želijo biti višje kot vsi ostali. Spet drugi želijo za nekaj uric pobegniti vsakodnevni rutini. In nekateri želijo biti le bliže nebesom.  

Toda na koncu smo vsi samo to, kar smo. Na vrhu gore, na dnu morja, v lastni spalnici, v službi, na dopustu… - prtljaga, ki jo imamo vedno s seboj, je ‘mi’. Kovčki pa so lahko težki ali lahki -  kar koli že izberemo za naše potovanje.

To zimo sem se učila poenostaviti življenje in pustiti večino svoje prtljage doma. Ni bilo lahko, saj imam rada udobno življenje, toda nekaj modrosti ljudi, ki jih spoštujem, mi je pomagalo. Danes z vami delim eno od njih – enega od meni najljubših, navdihujočih in čudovitih govorov, ki vam morda pomaga pogledati nase in druge na drugačen način.

In sedaj se vprašajmo, kdo smo, kaj razmišljamo – o sebi, o drugih, o svetu. Kakšno prtljago nosimo s sabo in ali jo resnično potrebujemo?

Pomlad je. Narava se prebuja, vse je oživelo. Vse je sveže in pripravljeno za rast. Mislim, da je prišel čas tudi za naš lastni ‚vrtiček‘.

Zacvetite v vsem svojem sijaju!

Zimski kokoni

'Lepota je tam, kjer jo najdeš' pravijo, in tako se imenuje tudi Nicolin mesečni foto-projekt na njenem blogu. Resnično verjamem, da lahko lepoto najdemo povsod, če le dovolj na široko odpremo oči in srce.

Beseda 'kokon' ima v svetu, ki je okoli mene, prav poseben pomen. Pri delu z otroki se dnevno srečujem z raznimi oblikami kokonov. Majhni šotori po kotih, skrivni prostorčki pod odejo, povsod-z-mano crkljanje z mehkimi igračkami… Všeč mi je kako ustvarjalni so otroci pri 'gnezdenju', pa naj bo to drevo ali najmanjša sobica v hiši. In ste opazili, kako spremenjeni pridejo otroci iz njihovega svetega prostora?!
Zima je ravno pravšnji čas za vadbo v kokončkanju. Ustvarjanje toplega in prijetnega prostora (ne glede kako stari ste) je dragoceno darilo, ki si ga lahko podarimo. Zato, čeprav niso ne mehka in ne prijetna, so tudi drva pred hišo lahko dober opomnik in simbol, da si je potrebno vzeti čas zase. Kar želim povedati je, da ne glede na to, kaj je za vas tisto pravo kokončkanje, vzemite si čas zanj in preizkusite ga! Uživajte!

*

PS: vse #BIWYFI2015 foto/besedne navdihe na besedo meseca januarja: 'Cocooning' lahko najdete tu.