Ne morem verjeti, kako všeč mi je to tiho obdobje, polno čakanja. Nimam besed, ne vleče me k brskanju po objavah na drugih blogih, ne ustvarjam preveč. Preprosto sem v pol zavestnem stanju, ko opazujem igrivo prepletanje misli, kaljenje novih idej in učenje novih korakov. Zanimivo je, da mi je vse skupaj všeč, čeprav so dnevi naporni in prekratki, da bi se vse skupaj hitreje odvijalo...
(Schladming)
In med tem ko tavam nekje v svetu domišljije, in ko nekaterim misli te dni uhajajo v Schladming, vam pošiljam pozdravčke od tam. Sicer so stari dve leti, a že takrat so se pripravljali na ta veliki smučarski dogodek.
Kdor bo šel tja, bo vedel, od kod so fotografije, še posebej slika tiste nenavadne strukture na sliki zgoraj desno. (Ne, ni bila posneta na Luni ;) ).
Bilo je poletje, a jaz sem se nagledala snega in ledu. Saj se še spomnite objave o zmrzovanju sredi poletja? Kaj hočemo, tale Avstrija me vedno znova preseneča! Prijetno preseneča!
Naj vam bo lepo - trdno na tleh ali visoko v oblakih! Upam, da pridem kmalu nazaj!
