Posts filed under fototerapija

Čarobni svet

Pred davnimi, davnimi časi, v decembru leta 2010, so se v starem slovenskem kraju s slovenskim imenom Slovenjske Konjice, dogajale čarobne reči. V noči, takoj po božiču, so se v stare, zapuščene izložbe mesta naselili pravljični junaki in ko je v mesto s sanmi in svojimi jelenčki pricingljal Božiček s kupi daril, je po poti potresel čarobni prah, pravljični junaki pa so takrat čudežno oživeli! In tako so zgodbe iz izložbe zaživele...

Ne verjamete??

No, no, no, nejeverneži! Bila sem tam in za vse, ki mi ne verjamete na besedo, sem posnela nekaj fotografij za dokaz. Kar poglejte!!

Sladkarije so nas že čakale pri Janku in Metki:



Babica je v svoji postelji že nestrpno čakala na Rdečo kapico...:



...medtem ko je volk za Rdečo kapico oprezal zunaj, v temi:



Snežna kraljica se je sprehajala med zasneženimi smrekami:



Princ je prišel k Pepelki, da sta pomerila najdeni čeveljček:



Na pozabljene copate pa je čakala Muca copatarica:



Zvezdica zaspanka si je z zvezdnim prahom prebujala zaspane oči:



Pehta pa nas je pričakala bosa in s peharjem ljubezenskih 'arcnij':



Tudi mene so dobre vile pri Pepelki vzele medse...:



...in me začarale v dobro vilo:



Čarobni svet zgodb in pravljic me je tako prevzel, da nisem uspela fotografirati vsega dogajanja za izložbami... In še pod vtisom dobrih vil in čarobnega prahu so pod mojimi spretnimi prsti nastale štiri pravljične sličice štirih pravljičnih junakinj. Uganete, katere štiri pravljice so me navdihnile?

Ta originalna štiri dela v tem tednu dajem na licitacijo za projekt fototerapije, v upanju, da bodo srečnega lastnika (ali lastnike) navdihovala tako, kot navdihujejo mene! :)



Vabljeni na CreatissimoLab FB stran, kjer se odvija licitacija. PS: če nimate FB profila in bi radi sodelovali, mi prosim pišite na e-mail, pa bom zneske za vas vnesla jaz.

Želim vam lep, pravljično čaroben dan!

Ne-red

Izžeta, izžeta, izžeta. Danes, včeraj, predvčerajšnjim. V meni in okoli mene ne-red. Se skoraj ne prepoznam!

Dobro sem vas pretentala (?? – no, ja), ko ste mislile, da sem se umirila in da stvari tečejo gladko. Kje pa!!! Ta teden in prejšnji je bilo noro! Imam vsaj dve priči, ki mi bosta pritrdili, saj sta pritisk in časovno stisko občutili tudi onidve.
Res pa je, da se na paniko odzovem tako, da čim bolj 'hladim' brbotajoče živce in misli in mogoče na zunaj delujem umirjeno, na znotraj pa se mi cvrejo vsi notranji organi ;). In, jasno, to se mi dogaja brez ne vem kakšnega velikega razloga.

Lovila sem rok za prijavo raziskave (se ve o čem), ki je bil včeraj. Najprej sem bila ogromno na liniji s finskima mentoricama (in res moram spet omeniti, da svoj živi dan nisem doživela take angažiranosti in podpore in aktivnega sodelovanja z nikomer!!), nato pa se je začelo. Počasno kolesje drage, ljube slovenske univerze. Do zadnje minute nisem vedela, ali bom prijavo oddala v roku. Čakanje na odgovore, potrditve itd., medtem ko sta lektorica in angleška prevajalka nestrpno čakali na mojo končno verzijo papirjev. Jaz pa sem se žrla iz slabe vesti, ostala brez apetita in stresala slabo voljo na vse, kar mi je prišlo blizu.
V vsem tem času sem seveda morala opravljati svoja običajna profesionalna dela, kjer nisem smela kazati skrbi ali napetosti. Kako vpliva zatiranje napetosti na nas, pa itak veste.

Šlo je za zadnje minute, nočne ure, leteče dneve (za nameček so mi ob premikanju urinih kazalcev odvzeli še eno dragoceno uro)... Lahko bi preprosto vse skupaj oddala naslednji mesec, a ker vem za nadzvočno hitrost naše univerze, bom srečna, če bom odgovor prejela pred poletjem. Ker mi je včeraj vendarle uspelo oddati papirje, imam vsaj malo upanja, da pred poletjem izvem, kaj si mislijo o tem.

Za ujeti rok se imam predvsem zahvaliti lektorici Tanji in prevajalki Nuši, ki sta mi šli izredno na roko, saj sta morali čarovnijo izpeljati v zelo kratkem času (in to poleg obveznosti, ki jih imata v vsakdanjem življenju). Prekrasno sta opravili delo!! Angleški prevod je tako lep, da nisem mogla verjeti, da je napisan na podlagi mojega dolgočasnega teksta! Če boste kdaj potrebovali prevod in res odlično izvedbo dela, potem vam priporočam Nušo – poglejte na njeno spletno stran!
Tanja in Nuša hvala, hvala, hvala! – brez vaju mi ne bi uspelo!!

In kot da to ne bi bilo že dovolj, imam ravno sedaj še brezplačno e-izobraževanje o html-jih in podobnih spletnih rečeh, seveda z domačo nalogo. Pa recite, da tudi vam ne bi počasi začeli vreti možgani!


(le kam? - poti in prepreke?)

No, danes je dan za pobiranje…

Moj prvi korak odklopa bo 'dezinficiranje' mojega prostora (mogoče kar cele hiše), da razkužim vse te skrbi, tečnobo in živčnost, ki so se navlekle po vseh kotih. Spraviti notranji in zunanji ne-red v red.
Potrebujem odmik v začaran svet, da si naberem nekaj nove energije… Pogrešam ustvarjanje, pogrešam brskanje po domišljiji, pogrešam odklop.
Kaj pa, če bi tolažbo poiskala v svetu pravljic?
No, če ste za pravljice, se pripravite za novo, pravljično obarvano licitacijo mojih (originalnih) del za projekt fototerapije… Me prav zanima, kako vam bodo všeč. Prav kmalu! (Pa povejte naprej ;)!)

In uživajte v pomladi, tako kot bom končno storila tudi jaz.

Posted on March 31, 2011 and filed under fotografija, fototerapija, napovednik, razno.

Prebudi se!

Pod tem naslovom bi lahko strnila dogajanja preteklega in tega tedna. Kot da bi tudi jaz, tako kot narava, vstopila v pomlad! ;)



Te dni mi misli pogosto uhajajo na Japonsko, ki me je prebudila iz udobja in ugodja. V petek sem se pridružila številnim blogerjem in dan v tišini posvetila tej čudoviti deželi. Z Japonsko me veže še posebna vez, saj imam tam drago prijateljico, ki mi zelo veliko pomeni. Danes se mi je končno javila in sporočila, da je v redu. Oddahnila sem si, čeprav v meni še vedno lebdi nekakšna praznina, ker ne morem dojeti, za koliko ljudi sta bila potres in cunami njihov zadnji dan življenja.
Kakšne praske bodo ostale v srcih preživelih? Se bodo kdaj zacelile?

Vikend pa sem posvetila Finski. Ker je prvi projekt fototerapije že v teku, sem seveda pogosto v kontaktu z mojima mentoricama iz Finske. Še dobro, da so iznašli Skype, da lahko komuniciramo skoraj tako, kot če bi bile skupaj! :)
Ne vem, koliko in kakšne mentorje ste imeli vi, jaz sem dala skozi nekaj mentorjev in svetovalcev, zato lahko trdim, da sem imela dobre izkušnje le s tujimi mentorji. No, vsaj to, kar si jaz predstavljam pod besedo mentor, sem dobila le v tujini ali od tujih mentorjev. Še danes se sprašujem, zakaj je tako in zakaj ni drugače...
Moji mentorici iz Finske nista nobeni izjemi. Njuna angažiranost, podpora in čas, ki ga posvetita meni (ja, tudi med vikendi), mi jemljejo sapo; hkrati pa sta mi zgled, kakšna bi si želela biti. Tudi z njima se prebujam, rastem! :)

Prebujam pa se vsak dan tudi ob živahnem ptičjem petju. Njihovo žvrgolenje me vedno spravi v dobro voljo!
Sprašujem se, ali si mladički upajo vzleteti prvikrat? Potrebujejo za to pogum??
Na blogu 'The Courage to Fly' se nas bo nekaj razgovorilo o pogumu, ki nam pomaga leteti. :)
Do konca aprila boste lahko prebirali navdihujoče zgodbe in misli različnih ustvarjalk. Pridružite se nam - mogoče se boste tudi vi prebudili in poleteli v širjave kreativnosti!

(Mojo zgodbo boste lahko prebrali 18.aprila 2011)

marked by the muse, stephey baker, creative living, art blog, artist

(kliknite na sličico, da skočite tja, kjer boste že našli prve zgodbe in napovednik naslednjih objav)

V meni pa so se te dni prebujala in brbotala tudi čustva. Za to se moram (in želim) zahvaliti osebam, ki so me s svojim razdajanjem že enkrat osrečile, toda to jih ni zaustavilo, da me ne bi ponovno in me rešile nekaterih bremen :).
Hvala:
Andreji iz Mavrične ustvarjalnice, ki je poskrbela, da imamo sedaj ravno prav fotoaparatov za prvi projekt. Andreja, so že udomačeni! :)
Vladki iz Ustvarjalne skrinje in Martini iz Chez Moi, ki sta mi podarili veliko dragocenost - delček le-te izgleda takole:




Že šelesti pod otroškimi ročicami :)! Občutkov se ne da opisat!

In hvala moji dragi prijateljici iz Estonije, ki se je prav tako zelo potrudila in na njen način podprla projekt. Hvala, Ande, vedno veš, kako pomagati! :)
Takšna prebujanja so zagotovo najlepša!

Upam, da se tudi vi veselo prebujate in da vas ni zagrabila spomladanska utrujenost. Prepustite se spomladanski svežini in ustvarjalnim navdihom! Mi smo danes na Ustvarjalnicah izdelovali rožice za mamice in njihov poseben praznik, ki ga bodo praznovale v petek. Kako pa ste se zabavali in prebujali vi?

PS:
Licitacije mojih del so v polnem teku! Nekaj velikonočnih zajcev že čaka na petek, ko bodo izvedeli, kdo jih bo (p)osvojil ;)! Pridružite se tudi vi! Skupaj z zajčkom pride k vam še ena dobra misel (vsak zajček bo prinesel svojo), zato: zakaj se ne bi pustili presenetiti??
Direktna povezava na FB stran z licitacijami.
Objava na blogu z obrazložitvijo.

Licitacije za projekt fototerapije

Pa sem le zbrala nekaj svojih del, ki bi jih želela raztrositi med vas!

Ker se bliža Velika noč, sem za začetek izbrala nekaj nagajivih zajčkov, takih: radovednih, zaljubljenih, nesrečnih, zasanjanih... Posvojite tistega, ki vam najbolj priraste k srcu (pa ni rečeno, da le enega - so strašno priliznjeni ;) )!


V nadaljevanju pa še nekaj pomladnih in za drugačne okuse. Odvisno od odziva.

Licitacije najdete na CreatissimoLab FB strani. Kdor pa nima Facebook profila in želi vseeno sodelovati, lahko svojo ponudbo napiše kar pod to objavo, in bom ponudbo vnesla jaz na FB. Za kakršna koli vprašanja v zvezi z licitacijami, mi prosim pišite na mail.

Ostalo pa že veste:
Denar iz licitacij bom namenila projektu fototerapije. O napredku projekta pa lahko berete na posebnem blogu.

Tukaj pa dodajam povezave do mojih izdelkov na licitacijah:



Že v naprej hvala za vaše sodelovanje! Vsi, ki sodelujemo v projektu, vam sporočamo, da vas imamo radi!