Kulturna ura

Vzemimo si na dan kulture nekaj časa za kulturo, kakšno kulturno uro, mogoče. Meni ob besedi kultura na Prešernov dan pridejo na misel najprej knjige (in njihov omamni vonj), potem knjižna kazala, potem črke in šele nato ostalo (kar 'uradno' sodi pod kulturo).

Zakaj ne bi torej kakšno urico posvetili ustvarjanju? Mogoče prav ustvarjanju knjižnih kazal?

Nam je prišlo na misel, da bi na vrhu kazala zapisali inicialko imena lastnika kazala in jo okrasili. Na preostali del kazala pa bi (si) zabeležili (svojo) najljubšo misel, pesem, izsek iz knjige, da nas le-ta lahko vedno znova in znova razveseli in bogati.

Takole smo eksperimentirali z rdečim črnilom (za Ireno, Zaro in Nika)...
Pa vi?

Zgodbe na zidovih

Ste se kdaj sprehajali po mestu in 'brali' zgodbe z mestnih zidov? Včasih nas opazujejo le mrki pogledi praznih oken, odprta vrata nas vabijo v notranjost skrivnostnih hiš, včasih pa so stene polne barvitih, bogatih in vznemirljivih zgodb.

Ne vidim več veliko zgodb na modernih zgradbah novodobnih mest. Le grafite in (pre)številne brezdušne (pohlepne) reklame. Ni več umetnikov, ki bi jih zaposlili za pisanje zgodb po zidovih, ni več kreativnih zgodb, ki bi jih meščani delili z obiskovalci, ni več prostora za domišljijo...

Sprašujem se, kam so se izgubile vse te zgodbe?

Na srečo se še najdejo ljudje, ki 'zastonj' pišejo zgodbe na obrabljene zidove. Odlične zgodbe, srčne zgodbe... Moj najljubši umetnik je JR, ki ima željo, da bi s pomočjo umetnosti spreobrnil svet. Zame je navdih, kako narediti naše mesto na Zemlji za odtenek boljše.

http://www.jr-art.net/

Kaj vas ne spodbudi k razmišljanju o tem, kako bi izgledala na stenah vašega mesta vaša zgodba?! Bodite ustvarjalni, kakor koli že!

Navdih na klik

Vse mogoče se govori, kadar beseda nanese na to, kaj je dobra fotografija. Prepiranje o fotografski opremi, kompoziciji, svetlobi, itd. Jaz pa mislim, da je stvar v kliku.

Če doboro poznaš svoj fotoaparat (ni važno, kako velik ali majhen je) in če prisluhneš svojemu notranjemu glasu, potem točno veš, kaj moraš v danem trenutku storiti. Veš, kdaj moraš klikniti.

Zato mi niso všeč 'zrežirane' fotografije, fotografije, posnete z velikanskim številom opreme, perfektne fotografije, ki delujejo preveč popolno, nenaravno... Zame so fotografije eksperimenti - eksperimenti s perspektivo, pogledom, svetlobo, izrazi, itd., itd.

Če bi živela v mestu, bi se potepala po ulicah in zgolj pritiskala na 'klik'. Kot je to pred leti delala Vivian Maier (tale fotografija je ena mojih najljubših, seveda pa jih je še precej več). Raziskovanja, klikanje, eksperimenti... Brez velike znanosti, pa vendar s celo dušo ob vsakem kliku. Ali z drugimi besedami: fotografiranje lepega 'tukaj in zdaj'. 

Življenje je sestavljeno iz klikov, nevdihujočih klikov. Vsi bi se morali osredotočiti na dobre klike in si z njimi ustvariti vizualno tablo. Poskusite in uživajte!

Barvnooonoooro

Danes smo z živahnimi, veselimi barvami slikali na belo platno botre Zime!

Vlekli smo jo za nos, ko smo se pretvarjali, da smo nekdo drug...

Igrali smo se in se smejali...

Privoščili smo si zdravo pustno kosilo...

in potem...

smo v zrak razposlali naše spomladanske želje!

Menim, da ni hrup tisti, ki odžene botro Zimo, temveč to zmorejo le vesele, pisane barve! Upam, da ste tudi vi preživeli barvnooonooooor dan!

Iz srca

Danes, ko je poseben dan, imam posebno željo...

[navdih so bile pikice s spodnjih fotografij]

Želim si, da bi večkrat poslušali svoje srce...

Želim si, da bi razdajali čisto ljubezen - iz srca...

Želim si, da bi bila vrata naših src vedno odprta na stežaj...

Le pogumno!