Čudoviti pobegi

Tema meseca februarja za fotoprojekt 'Beauty is where you find it' (#BIWYFI) je: Pobeg iz vsakodnevne rutine.

Pa naj najprej priznam, da se je moj največji pobeg zgodil tistega dne, ko sem spakirala kovčke in pobegnila v Avstrijo. Moja dopustniška potepanja po Avstriji pred leti so me pripeljala do kraja, kjer sem rekla, tu želim živeti. In sedaj sem tu.

Ko najdeš svoj košček pod soncem, ki ti pomeni vse, ni težko najti tudi tistega, kar te potegne iz vsakdanje rutine. 

Moji (čudoviti) pobegi iz vsakdanje rutine, vstran od glasnih otrok, vstran od prerivanja, akcije, stanja pripravljenosti..., se vrtijo v odmaknjenosti v naravi. V objemu gora in jezera. Tu se počutim varno, tu mi je lepo.

Vsak dan narava pokaže nov obraz, ki me očara. Vsak dan se veselim malih pobegov. Vsak dan sem hvaležna za vsak trenutek, ki ga lahko preživim tu, kjer mi zapoje srce. In letos je bil mesec februar neverjetno darežljiv, nepozaben!

Srčno upam, da so tudi vaši pobegi iz vsakdanje rutine navdihujoči, osvežilni in nepozabni. In če (še) ne, prisluhnite tihemu šepetu v vas, spakirajte 'kovčke' in si vzemite čas za odklop. Ne bo vam žal!

Obsedeni

Danes je pri nas dan, ko otroci prevzamejo vajeti v svoje roke. Kakšen dan! Vznemirjenje na višku, smeh, prerivanje, letanje sem in tja, niti sekunde miru.

Zanimivo je opazovati, kako se z natikanjem kostuma in maske, prebuja popolnoma druga osebnost. Še v najbolj umirjenih, zasanjanih otrocih se prebudi nekaj divjega, neukročenega, kar še sami ne prepoznajo in ne znajo ukrotiti.

Pri dramski terapiji se s temi 'osebami' igrajo pogosto, pri likovni terapiji pa si take informacije nabiramo ob priložnostih kot je pust. Vse se odvija z nadzvočno hitrostjo, zato je dela veliko. Težko je v vrvežu ostati osredotočen na zbiranje informacij, ne da bi vas potegnilo v njihov tornado.

Če imate težave z otroki, je danes pravi dan, da jih opazujete v drugačni luči in spoznate, kaj vse se še skriva v njih. Seveda pa morate paziti, da vas maska ne pretenta in da se ne ukvarjate (tako kot v vsakdanjem življenju) s površjem, z 'masko' in ne s tistim, kar maska potegne iz otrokove osebnosti.

Kljub težki nalogi pa si privoščite danes tudi polno vrečo smeha, krofov in pisanih dogodivščin. Naj bo to dan novih spoznanj! Uživajte!

Rad-a imam knjige

Za ljubitelja knjig, na dan kulture, ni lepšega darila kot knjižno kazalo, se vam ne zdi?

Tako knjižno kazalo lahko ustvarite za vsakogar, ki ga boste slišali reči: 'Rad-a imam knjige. Rad-a berem.'

Mi smo jih ustvarili nekaj na zalogo, saj pogosto srečamo kakšnega ljubitelja knjig, ki mu bo knjižno kazalo prišlo prav, pa še lepo presenečenje bo.

Za manj strastne ljubitelje knjig pa predlagam knjižna kazala iz včerajšnje objave :). Kajti važno je le, da si vzamete čas za ustvarjanje in svoje ustvarjanje delite z drugimi, mar ne?

Lep, kulturni dan kulture vam želim!

Kulturna ura

Vzemimo si na dan kulture nekaj časa za kulturo, kakšno kulturno uro, mogoče. Meni ob besedi kultura na Prešernov dan pridejo na misel najprej knjige (in njihov omamni vonj), potem knjižna kazala, potem črke in šele nato ostalo (kar 'uradno' sodi pod kulturo).

Zakaj ne bi torej kakšno urico posvetili ustvarjanju? Mogoče prav ustvarjanju knjižnih kazal?

Nam je prišlo na misel, da bi na vrhu kazala zapisali inicialko imena lastnika kazala in jo okrasili. Na preostali del kazala pa bi (si) zabeležili (svojo) najljubšo misel, pesem, izsek iz knjige, da nas le-ta lahko vedno znova in znova razveseli in bogati.

Takole smo eksperimentirali z rdečim črnilom (za Ireno, Zaro in Nika)...
Pa vi?

Zimski kokoni

'Lepota je tam, kjer jo najdeš' pravijo, in tako se imenuje tudi Nicolin mesečni foto-projekt na njenem blogu. Resnično verjamem, da lahko lepoto najdemo povsod, če le dovolj na široko odpremo oči in srce.

Beseda 'kokon' ima v svetu, ki je okoli mene, prav poseben pomen. Pri delu z otroki se dnevno srečujem z raznimi oblikami kokonov. Majhni šotori po kotih, skrivni prostorčki pod odejo, povsod-z-mano crkljanje z mehkimi igračkami… Všeč mi je kako ustvarjalni so otroci pri 'gnezdenju', pa naj bo to drevo ali najmanjša sobica v hiši. In ste opazili, kako spremenjeni pridejo otroci iz njihovega svetega prostora?!
Zima je ravno pravšnji čas za vadbo v kokončkanju. Ustvarjanje toplega in prijetnega prostora (ne glede kako stari ste) je dragoceno darilo, ki si ga lahko podarimo. Zato, čeprav niso ne mehka in ne prijetna, so tudi drva pred hišo lahko dober opomnik in simbol, da si je potrebno vzeti čas zase. Kar želim povedati je, da ne glede na to, kaj je za vas tisto pravo kokončkanje, vzemite si čas zanj in preizkusite ga! Uživajte!

*

PS: vse #BIWYFI2015 foto/besedne navdihe na besedo meseca januarja: 'Cocooning' lahko najdete tu.