Rad-a imam knjige

Za ljubitelja knjig, na dan kulture, ni lepšega darila kot knjižno kazalo, se vam ne zdi?

Tako knjižno kazalo lahko ustvarite za vsakogar, ki ga boste slišali reči: 'Rad-a imam knjige. Rad-a berem.'

Mi smo jih ustvarili nekaj na zalogo, saj pogosto srečamo kakšnega ljubitelja knjig, ki mu bo knjižno kazalo prišlo prav, pa še lepo presenečenje bo.

Za manj strastne ljubitelje knjig pa predlagam knjižna kazala iz včerajšnje objave :). Kajti važno je le, da si vzamete čas za ustvarjanje in svoje ustvarjanje delite z drugimi, mar ne?

Lep, kulturni dan kulture vam želim!

Kulturna ura

Vzemimo si na dan kulture nekaj časa za kulturo, kakšno kulturno uro, mogoče. Meni ob besedi kultura na Prešernov dan pridejo na misel najprej knjige (in njihov omamni vonj), potem knjižna kazala, potem črke in šele nato ostalo (kar 'uradno' sodi pod kulturo).

Zakaj ne bi torej kakšno urico posvetili ustvarjanju? Mogoče prav ustvarjanju knjižnih kazal?

Nam je prišlo na misel, da bi na vrhu kazala zapisali inicialko imena lastnika kazala in jo okrasili. Na preostali del kazala pa bi (si) zabeležili (svojo) najljubšo misel, pesem, izsek iz knjige, da nas le-ta lahko vedno znova in znova razveseli in bogati.

Takole smo eksperimentirali z rdečim črnilom (za Ireno, Zaro in Nika)...
Pa vi?

Vonj po kulturi

Kadar koli slišim besedo kultura, mi najprej pride na misel knjiga: taka obrabljena, neštetokrat prebrana, dišeča in skrbno izbrana. Najlepša je tista, na roke napisana, okrašena, barvita in nenadomestljiva...

Knjige so mi všeč, ker si ob njih ustvarjam lastne podobe, lastne filme in v njih iščem zanimive besede, stavke, misli, s katerimi se še dolgo po tistem, ko je knjiga prebrana, poigravam - v glavi ali na papirju. In čeprav se Prešeren pritožuje:

Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: "Fej te bódi!" 

mi je prav všeč, da si s knjigami lahko svobodno razburkam lastno domišljijo in ji dam krila. Po svoje!  

A kako bi si želela preživeti dan kulture (ali pa kar vsak dan)? Vsekakor med dišečimi knjigami v knjižnici in morda celo s takšnim presenečenjem kot je tale - ob meni ljubi glasbi, veselju in spontanosti...:

Večkrat bi si morali dovoliti, da nas ustvarjalnost in domišljija odpeljeta po svoje, mar ne? Večkrat bi se morali predati ustvarjalnemu toku...

Kakšen dan kulture pa bi predlagali vi?

Prostranost

Že od nekdaj rada držim v rokah knjige in jih prebiram. Vedno bolj me zanimajo tiste starikave, ki jih lepilo ali vrvica komajda še držita skupaj. Nekaj na tistem rumenkastem papirju in starikavem vonju me potegne v svet domišljije in čarobnosti, ne glede na moja leta, ne glede na moj socialni status. 

Pravzaprav me je z leti obsedla še ena zanimiva knjižnja zadeva: besede. Cepim jih, sestavljam nove, jih premetavam, iščem izvore, si beležim kakšne, ki so mi še posebej všeč... Ena od takih besed je 'prostranost'. Vsakokrat, ko pomislim nanjo ali jo izgovorim, se mi razširijo pljuča, pred menoj se odpre ves svet! Začutim svobodo, neomejene možnosti, lahkotnost. Kot da bi stala na konicah prstov in naslednji trenutek poletela.

Danes sem hvaležna za knjige, tiste, v papirnati obliki, ki me s svojim vonjem znova in znova zvabijo v svoj objem ter za besede, ki mi bogatijo življenje in domišljijo. In naj bo danes ta objava posvečena eni (sedaj že) drugošolki Oji, ki mi je prav z izbranimi besedami polepšala lanskoletne šolske dni. Pogrešam jih!

Vprašanje št. 4:

Imate tudi vi 'svojo' besedo, ki vas navdihuje ali prebudi vašo domišljijo? Zakaj se vam zdi nekaj posebnega?

PS: Vprašanje je del igre 'Čas zahvaljevanja, čas obdarovanja'. Pridružite se nam! (Pravila igre najdete v tej objavi, ostala vprašanja pa v vseh decembrskih objavah). Poveselite se z nami!