Čakanje

Eno samo čakanje... 

• da dobimo tla pod nogami (ja, še vedno čakamo na delavce)... 
• da zaženemo preseljeni ustvarjalni kotiček...
• da si oddahnemo od birokracije...
• da dobimo konkretne informacije, kaj bo naslednji mesec in naprej...
• da končno dobimo v roke zasluženo...
• da si privoščimo svež zrak...
• da se obarvajo jagode...​

Veliko besed frfota po zraku, veliko energije se troši v prazno. Ko le ne bi bili odvisni od drugih in ko bi le število besed pomenilo enako število dejanj. Še malo, še malo...

In ko bo, vam ne bo več treba čakati name!

To je moj (boleč) prispevek k projektu Photo-Heart connection za mesec maj. Našla sem sliko, ki ponazarja moje misli. Še vedno čakamo... Pa vi?

Na meji

Bila sem na meji. No, k sreči ne na meji z živci ;), temveč na tisti meji z zemljevida. Bilo je krasno, sproščujoče - res je občasno koristno zamenjati okolje... Včasih moramo pri tem prestopiti lastne meje, včasih ne.

Hm, kaj pravzaprav je meja?? Bila sem tam, a je nisem videla. Le zabrisane slike so se kopale v vodi.

Nekdo je nekoč dejal: 'Meje so v glavah ljudi'. Včasih so jasne, včasih zabrisane. Včasih resnične, včasih namišljene. Včasih obrnjene prav, včasih narobe. Včasih so zgoraj, včasih spodaj. 

​

April je bil mesec preizkušanja lastnih mej. Zato sem tokrat za Photo-Heart Connection projekt izbrala sliko, ki simbolizira sledi, ki so ostale od preizkušanja mej. Stvari, obrnjene prav in na glavo, ovire, ki so zastirale pogled, odtekanje časa, a hkrati prvi znaki pomladi...

Res je, bila sem na meji...

Do kod pa so te dni segale vaše meje?

​