Trnuljčica

Ne, nisem se izgubila v mestu iz zadnje objave...  

In nisem zaspala za tisoč let kot Trnuljčica...

Še sem tu, še sem živa.  

Končno lahko rečem, da smo dobili tla pod nogami in vrata, ki jih veselo odpiramo in zapiramo do onemoglosti. Končno lahko rečem, da se je zunanja delovna sila odselila in je vse prepuščeno domači. Končno se spet počutimo kot doma. Res dober občutek.

Sedaj pa je končno čas za snovanje našega prostora. In seveda za vrnitev na blog, na vaše bloge in... če se dovolj hitro izkopljem iz vseh škatel, tudi čas za ustvarjanje.

{Trnuljčica - original, mešana tehnika, (c) Jožica Rade}

Veselo ustvarjanje vam želim!

Čakanje

Eno samo čakanje... 

• da dobimo tla pod nogami (ja, še vedno čakamo na delavce)... 
• da zaženemo preseljeni ustvarjalni kotiček...
• da si oddahnemo od birokracije...
• da dobimo konkretne informacije, kaj bo naslednji mesec in naprej...
• da končno dobimo v roke zasluženo...
• da si privoščimo svež zrak...
• da se obarvajo jagode...​

Veliko besed frfota po zraku, veliko energije se troši v prazno. Ko le ne bi bili odvisni od drugih in ko bi le število besed pomenilo enako število dejanj. Še malo, še malo...

In ko bo, vam ne bo več treba čakati name!

To je moj (boleč) prispevek k projektu Photo-Heart connection za mesec maj. Našla sem sliko, ki ponazarja moje misli. Še vedno čakamo... Pa vi?

V redu

Pa sem nazaj. Ne vprašajte me, kje sem bila. Se ne spomnim, ker sem bila na pol mrtva. Zbolela sem, zato nisem mogla delati prav ničesar. Nisem mogla brati, jesti, govoriti, se premikati... - nič. Sploh ni bilo zabavno. 

Želim si, da bi takrat imela pri roki kakšen zdravilni napoj...

Na srečo se sedaj počutim že bolje. Čas je, da nadoknadim zamujeno delo in druge obveznosti. Še vedno ne morem dolgo sedeti za računalnikom, toda na srečo lahko delam druge reči. Danes lahko mojo objavo najdete na Vision & Verb blogu, in ne pozabite kdaj pa kdaj pokukati še na mojo FB stran in na G+ za kakšno inspiracijo in kreativno idejo. Čudovito se je povezovati z vami na več nivojih!

Včasih že majhne stvari povzročijo spremembo; in prav to je tisto, kar mi je všeč pri vas in vaših obiskih. Samo lep pozdrav ali zapis vaših misli v komentarjih lahko povzroči spremembo - pri meni ali pri nekom drugem. Nekateri ste že povzročili spremembo pri podpiranju mojih projektov in mene. [O tem boste obveščeni v nekaj tednih preko e-pošte in osebno]. Mogoče je bil to za vas le majhen korak ali gesta, toda zame je bila to velika sprememba. Spremenili ste mi življenjsko pot! 

Mislim, da lahko skupaj naredimo zelo veliko, če poskusimo! Prav sedaj, v teh žalostnih in občutljivih svetovnih dogajanjih, je vse pomembno. Stopiti bi morali skupaj, morali bi biti skupaj! Res hvala vsem, ki ste se odločili, da me podpirate in podpirate moja prizadevanja za boljši jutri! :) 

Moj svet te dni in tedne razpada na koščke. Dobesedno in simbolično. Ne vem še, ali to pomeni, da se bo iz tega rodilo nekaj dobrega... Upam. Naša prenova hiše je še vedno v 'umazani fazi'. Še vedno nimam lastne postelje za spanje, pod nogami imamo spodkopana tla, droben bel prah se zažira v vsako najmanjšo režo... (Ah, kako konkretno in simbolično...)

Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, toda skušam biti pogumna in si govoriti: vse bo še v redu... 

Pa vi? Ste v redu?

Res je...

...da je prelepa pomlad in da so bili dnevi, ko sem imela čas za šivanje, toda... nič več. 

Nekdo (jaz že ne!) je prišel na idejo, da bi prenovili celo hišo! In tako smo tu, zaposleni z velikim projektom podnevi in ponoči, pred službo in po njej, nobenega prostega časa, niti časa za dihanje... 

Bi mi verjeli, če vam povem, da se zabavam? Moj studio se je preselil v drug prostor in je na pol dokončan. Čisto sem navdušena! Še veliko prostorov z velikimi spremembami pa se koplje v počasni preobrazbi.  

Utrujajoče, a navdihujoče :) - Izgleda, da ne prečiščujem samo hiše, temveč očiščujem tudi notranjost sebe. Težko delo, bi rekla.

Zato je ta blog te dni bolj osamljen... :( 

Ali imate tudi pri vas spomladansko čiščenje? Upam, da se tudi vi zabavate!